На денешен ден

[Iko]

Plus IK-3...

[James]

Da, i to bilo masina i to respektabilna, mada ti i bolje znaes verovatno, ko kje repetiras prstite moze edna tekstovaca da ne pocastis

[Iko]

Da se ugode, r'zbir'š...

[Iko]

Najmaloto detence vo ovaa familijarna grupa na edna sestrička i tri bratčinja se vikaše Boris ili potočno - Boris Aleksejevič (patronimot odnosno tatkovoto ime se koristi od damnina kaj site Istočni Sloveni - odnosno kaj Antite, shodno stariot Vikingški običaj koj tie isto go imaat usvoeno od svoite vekovni sosedi na Baltikot)...

Istoto kutro detence - teško propati za vreme na Germanskata okupacija na SSSR...spored kažuvanjata na negovoto semejstvo, tatkoto Aleksej Ivanovič - drvodelec i stolar, i majkata Ana Timofejevna - mlekarka, kako i na bliskite sosedi - koga Germancite go okupirale nivnoto malo selo Klušino vo Smolenskata Oblast - istite vo krvničkiot duh na gnasnoto nacističko zlo, načisto se iživuvale so lokalnite kutri dečinja...

Spomenatoto kutro najmalo detence Boris Aleksejevič imal samo pet godinki (roden e vo 1936-ta) koga započnala okupacijata...sepak toa - ni najmalku ne im poprečilo na nacističkite krvnici da so nego i klincite od negova vozrast - prosto sadistički si "igraat"...

"Igrata" se sostoela vo toa, da Germanskite vojnici isturale na sred maloto selo - kocki šekjer po zemjata i potoa gi puštale lokalnite mališani da se prepelkaat probuvajkji da dofatat nekoja od kockite...momentot koga toa kje go storele - krvničkite zverovi so seta sila im ripale so svoite vojnički cokuli po malite detski račinja - kršejkji im gi prstinjata i drobejkji im gi samite mali šaki...grozomorno smeejkji se pritoa na bolnoto urlanje i jaukot na malite kutri dečinja-stradalnici...

Sepak nekako - Boris Alekseevič ja preživea vojnata...po nea uspešno go završi svoeto osnovno i gimnazijsko školuvanje, go odsluži voeniot rok kako radio-operator i istoto vo nego ja probudi ljubovta kon radioto - pa zgora završi i viša tehnička škola i se vraboti i go pomina svojot raboten vek kako kontrolor vo radio-fabrikata za izrabotka na elektronski vakuum cefki vo gradot Gžatsk...za žal, nenadejno počina mlad od silen srcev udar - na vozrast od nepolna 41-na godina, vo 1977-ta...

Što se odnesuva do povozrasnite deca na slikava...najstaroto bratče - Valentin Aleksejevič (roden 1924-ta) i sestričkata Zoja Aleksejevna (rodena 1927-ta) - obajcata bea vo početokot na 1943-ta godina (Valentin na 19-set, a Zoja na 16-set godini) privedeni od Germanskiot nacistički okupator i isprateni na prinudna, rečisi robovska rabota vo Germanskata municiona fabrika vo Polska, vo blizina na maloto gradče Bjalovica vo neposredna blizina od samo desettina kilometri do granicata so togašen SSSR - vo delot kon Belorusija...obajcata nekako uspevaat da ostanat zaedno - i so pomoš na Polskoto podzemno dviženje na otporot, uspevaat vo proletta 1944-ta da izbegaat od rabotničkiot logor so pogolema grupa od okolu 30-settina ostanati rabotnici vo istiot (od različni nacionalnosti širum cela okupirana Centralna, Istočna i Jugo-Istočna Evropa) - pri što oni konkretno obajcata, uspevaat da se prefrlat preku granica i da stapat vo kontakt so Sovetskite Beloruski Partizanski edinici - na koi obajcata vednaš im se priklučuvaat...

Po ogromnata i uspešna Sovetska Letna Strateška Ofanziva vo letoto 1944-ta na Istočniot Front {pročuenata "Operacija: Bagration" - narečena taka po slavniot Ruski Caristički oficer - Glavniot "Infanterijski" (odnosno Pešadijski) General, Gruzijskiot Princ Pjotr Ivanovič Bagration, iliti na Gruzinski - Petre Hohvan Bagrationi, nekogašniot veren sovetnik na legendarniot Generalisimus Suvorov i podocna vernata "desna raka" na slavniot Maršal Kutuzov} - a koja operacija se smeta deneska od site voeni istoričari za poedinečno najteškiot poraz nanesen na edinečna baza vrz Osovinskite Sili vo Vtorata Svetska Vojna (po svoite gubitoci za niv zasenuvajkji gi i legendarnite bitki kaj Staljingrad i podocna kaj Kursk) - Sovetska Belorusija beše vo potpolnost oslobodena, pa taka - Valentin i Zoja kako Beloruski partizani - stapija i vo redovite na Sovetskata "Crvena" Armija - Valentin hrabro borejkji se kako mitralezec (za što beše i odlikuvan so Ordenot na Crvenoto Zname), a Zoja verno služejkji kako medicinska sestra (vo partizani go završi medicinskiot kurs) vo Sovetska polska voena bolnica...

Obajcata uspešno go dočekaa krajot na vojnata i se vratija doma - na rečisi spobudalena radost na nivnite roditeli i dvete pomali bratčinja - koi site zaedno vekje oddamna gi imaa smetano za ubieni i gi oplakaa so more solzi...

Valentin po vojnata go nasledi tatko si vo stolarskiot zanaet i se vraboti i go pomina svojot raboten vek vo Sovhozkiot Kombinat vo gradot Gžatsk (kade celoto semejstvo se preseli vo proletta 1945-ta godina - odkako go napuštija svoeto rodno selo Klušino koe beše opustošeno i razrušeno)...mirno počina na solidna starost od polni 82-ve godini, vo 2006-ta...

Zoja po vojnata, uspešno se doškoluva, završuvajkji ja gimnazijata i višata medicinska škola - i neprečeno ja prodolži svojata kariera kako medicinska sestra vo ortopedskiot oddel na Gžatskata Gradska Bolnica...se omaži za Sovetski Gardijski podoficer (odlikuvan voen veteran) i rodi kjerka koja podocna stana diplomiran istoričar...mirno počina na vozrast od navršeni 77-dum godini, vo 2004-ta godina...

Ostanatoto bratče (ona što na slikava sedi na stolčeto) - Juri Aleksejevič, a koe beše rodeno vo 1934-ta kako treto od vkupno 4-te deca (i vtor najvozrasen sin) - imaše interesno detstvo, makar i za vreme na samata vojna...

Od mal beše poznat kako prgavo i veselo detence - megjutoa i kako mnogu vredno...ušte od 6-st godisna vozrast (vo 1940-ta) i pomagaše na svojata majka - mlekarka, vo nosenje na nemalku teškite olovni gjunci so svežo izmolzenoto mleko do lokalnata kolhozna farma vo seloto...

Za vreme na okupacijata - kako nivnata mala i skromna drvena kukjička beše zaposednata od Germanskite vojnici, a nivnata stoka (vklučitelno i kravite koi majka mu gi molzeše) bea zapleneti od Germanskiot okupator - toj so seto svoe spomnato semejstvo beše prinuden da se skrasi vo mala, bukvalno iskopana zemunica (pokriena dupka) vo nivniot dvor odpozadi kukjata, koja negoviot tatko ja uredi so isušena glina po stranite i drven pokriv slepen so smola za da ne kape pri dožd ili sneg, dodeka podot beše ureden so slama - i kade site 6-st duši nekako životarea vo prostor od bukvalno tri na tri metra...taka pominaa vkupno 21-en mesec (od početokot na okupacijata na nivnoto selo na 18-ti Oktomvri 1941-va - se do osloboduvanjeto vo letoto 1944-ta, tokmu vo spomenatata "Operacija: Bagration")...

Maliot Juri, prgav kakov beše po priroda - ušte od najrani detski godini go zamrazi fašizmot i beše ogorčen radi stradanjata na negovoto semejstvo - osobeno odkako postaroto bratče Valentin i postarata sestrička Zoja im bea odzemeni - togaš smetano zasekogaš (što kako rekovme, podocna za srekja se ispostavi kako netočno)..."časata ja preli" slučajot koga eden od Germanskite vojnici, gnasen nacistički skot - za srekja neuspešno, proba da go obesi negovoto pomalo bratče Boris Aleksejevič i toa so negovoto malo detsko, od majka mu ispleteno zimsko šalče - za granka na obližnoto drvo, se zaradi toa što maliot Boris plačejkji, odbi da nanovo ja igra "igrata so šekjernite kocki" - zaludno pokažuvajki go svoeto malo i vekje povredeno i zavieno detsko rače...za srekja - grankata se skrši, a maliot Boris iako vo uplav i šok, niz solzi uspea tokmu so pomoš na maliot Juri da izbega od kandžite na gnasniot Švabski krmak...

Zaradi istoto, maliot "palavko" Juri - hrabro odluči da im se osveti na okupatorite...redovno vo akumulatorite na nivnite kamioni sipaše zemja - so što istite gi rasipuvaše...popusto krvničkite okupatori baraa koj e toj gnasen "Slavjanski podčovek" koj se drznal da gi rasipuva kamionite na "nepobedlivata" soldateska na "vozvišenata Arievska rasa" - i ne im ni padna na pamet deka edno malo no hrabro i srcevito detence od edvaj 7-8 godinki može da go stori istoto...vo jarost - gi zapalija site 27-dum selski kukji i od togaš - meštanite (bar onie koi preživeaa nekako) koj se razotide, a koj prodolži da slično zivee vo iskopani zemunici...

Po vojnata vo koja Juri beše primoran da go prekine svoeto školuvanje - istiot, uspešno go prodolži vo zabrzana forma (da se nadoknadi propuštenoto vreme) vo gradot Gžatsk, kade negovoto semejstvo, sega vekje silno obraduvano od vrakjanjeto na Valentin i Zoja - makotrpno no i hrabro, odpočna nov, fala mu na Boga - podobar život...maliot "palavko" sozrea - stanuvajkji krotko, poslušno i ubavo vospitano momče...

Beše odličen učenik vo osnovnoto učilište i vo gimnazijata...osobeno dobar beše vo prirodno-naučnite predmeti i redeše petki po matematika, fizika i hemija (negovite omileni predmeti)...kako nadaren učenik - pioner, vo osnovnoto učilište učestvuvaše vo modelarskata sekcija - izrabotuvajkji maketi na negovite omileni objekti na interes - avionite i raketite...

Kako gimnazijalec, od 16-set godišna vozrast (letoto 1950-ta) - za vreme na letnite raspusti vredno volontiraše i stažiraše vo learicata vo gradot Ljuberci, vo Podmoskovskata Oblast i vo istata uspešno završi tri metalurški kursevi - kalaparskiot, learskiot i zavaruvačkiot...

Kako odličen učenik - so uspeh ja položi maturata vo 1952-ra i stana člen na Sovetskiot "Komsomol" (mladinskata organizacija na Sovetskata KP)...

Potoa - uspešno se zapiša na Višata "Industrijska" (Tehnička) Škola vo Saratov (koja so odličen uspeh ja završi dve godini podocna, vo 1954-ta) - specijalizirajkji vo oblasta na gaseničnata mehanika, i konečno realizirajkji ja svojata ljubov od detstvoto - stana člen i na lokalniot aero-klub - pri što uspešno završi osnoven letački kurs i nauči da pilotira so propelerski biplani...po nego, završi i sreden letački kurs na vo toa vreme sovremenite trenažni klipni monoplanski avioni "Yakovlev" Yak-18A (edni od najdobrite osnovni propelerski trenažeri vo svetski ramki vo ranite '50-ti)...za vreme na istoto školuvanje i letačko učenje - vredno raboteše i kako komsomolski reonski sekretar sekoja večer, neumorno rastovarajkji mali rečni brodovi koi pristanuvaa sekoja nokj na teretnite dokovi vo lokalnoto gradsko rečno pristanište vo Saratov (koj e smesten na samata reka Volga)...

Negoviot odličen uspeh vo školuvanjeto, dokažanata trudoljubivost i istaknatata ljubov kon avijacijata - go predodredija negoviot životen pat...

Vo letoto 1954-ta po uspešnoto završuvanje na Višata Tehnička Škola - uspea da se zapiše kako pitomec na Voeno-Vozduhoplovnata "Visoka Škola" (Akademija) "Čkalovski" vo gradot Orenburg - kade završi napredni pilotski kursevi na vekje mlazniot trenažen borben avion "Mikoyan-Gurevich" MiG-15UTI i po uspešnoto diplomiranje vo 1958-ta - se stekna so oficerski čin vo Sovetskite "Voeno-Vozdušni Sili" (Voenoto Vozduhoplovstvo)...voedno, se stekna isto taka i so oficijalnoto zvanje "Voen Pilot-Lovec od 3-ta (Početna) Klasa" i stana kandidat za člen vo Sovetskata KP (vo koja oficijalno beše začlenet dve godini podocna vo 1960-ta)...

Negovite predpostaveni starešini - impresionirani od negovite odlični ocenki i nesebičnoto zalaganje - odlučija da samite (so negova soglasnost) go prijavat kako mlad Sovetski voen pilot (od skromno, no "rabotničko semejstvo na revolucioneri i česni patrioti") - za vo toa vreme eden od najtajnite "super-važni" državni proekti...naučno-tehnička programa koja beše do tolku tajna - da samoto nejzino spomenuvanje predpostavuvaše smrtna kazna pod obvinenie za "predavstvo na rabotniot narod i socijalističkata tatkovina"...

Se ostanatoto vo životot na nekogašnoto malo i hrabro detence Juri Aleksejevič od slikava - e svetska istorija...

Svetska istorija koja imaše svoj epilog na včerašniot den - 12-ti April - pred sega vekje polni 62-ve godini, koga na istiot datum vo 1961-ta godina, vo 06:07 izutrina po lokalno vreme - od Moskva odekna radio-komandniot signal: "Kedr! Kedr! "Kedr!" ("Kedar" - popularnoto ime na drvoto Sibirski Bor) - a što beše znak da nekogašnoto malo detence Juri Aleksejevič, sega vekje vozrasniot Sovetski voen pilot, Majorot Juri Aleksejevič Gagarin - prviot Sovetski i svetski kosmonaut vo vselenata, zasednat vo kapsulata na vselenskata raketa "Vostok-1" ("Istok-1") pozicionirana na poletnata rampa vo Sovetskiot kosmodrom "Bajkonur" vo blizina na raselenoto selce Tjuratam, vo sredina na stepata na togašnata Sovetska Kazačka Socijalistička Republika (sovremen Kazahstan) - ja izusti svojata poznata, deneska legendarna komanda:

"I trgame! Doviduvanje do skoro, dragi drugari!"

[James]

Besh mi tetku znaes da nateras coek da iscita do kraj



PS e ko kje mu tekne coek deka vakvi gnasi od nelugje ko svinjive SS-ovski se gadele od ona OUN-ovcite. I denes nekoj kje slavi denovi na wafenSS-ovci , mrsh vi se mocam na istorijata

[Iko]

More mater im gnasna fašistička...se toa treba da se postrelja i iskole do posleden...eden da ne ostane, mamičeto nivno...

P.S. Baš mi e drago deka ti se dopadnal tekstov...

[dragan_mig31]

Nemoj taka da ne se uvredat liberali i raznorazni lesperi na forumiv so zagovaraat deka tamo nema naci i deka.u svoja drzava mozele i naci da bidat ako sakaat

[Helihopter]

Ико капа доле, у еден здив го прочитав текстот, браво!


Треба една збирка "limited edition" да се направи од се што си напишал и споделил со нас, МАФијашите

[Iko]

Iskreno fala na ubavite zborovi dragi moi dečki...baš mi e drago deka vi se dopadna...tuka sme site za istoto - spodeluvame i učime edni od drugi...

[Iko]

Nemoj taka da ne se uvredat liberali i raznorazni lesperi na forumiv so zagovaraat deka tamo nema naci i deka.u svoja drzava mozele i naci da bidat ako sakaat

Stojam na stavot za site nacisti...nož, žica, Sibirska gulagčica...

"Ama ne bilo humano!"

...ma načisto me zabole - samo rešetaj druže komesare - i ne štedi na kuršumi u potiljak...

P.S. Problemot koj go imam so Blajburg e samo eden...premalku beše i samo ednaš...trebaše da bide desetokratno pogolem i pobroen - makar na 30-set lokacii...

[Iko]

Odkako prethodnata nokj na 14-ti April vo 23:40 po lokalno vreme (02:38 časot izutrina na 15-ti April spored Grinič) se sudri so santata led vo moreto na oddalečenost od okolu 374-ri kontinentalni, iliti 324-ri nautički milji (nakaj 602-va km) od bregot na Kanadskata provincija Njufaundlend (plovejkji na trasata Sautempton, Britanija - Njujork, SAD) - vo 02:20-set po lokalno vreme vo utrinata na 15-ti April (05:18 časot izutrina spored Grinič), pred sega vekje polni 111-set godini, na denešen den vo 1912-ta - potona dotogaš najgolemoto plovilo izgradeno od čovečka raka vo sevkupnata plovedbena istorija na čoveštvoto - patničkiot brod "Titanik" (RMS "Titanic")...

Od (spored istragata i procenkite) vkupniot broj na patnicite - 2224-ri (brodskiot registar ja prikaža brojkata od 2208 - no godini i decenii podocna se utvrdi i identitetot na ostanati 16-set nepopišani odnosno "slepi" patnici koi se "švercuvale" tajno na brodot) - vkupno vo nesrekjata direktno zaginaa spored site merodavni procenki 1496-st duši - so toa što od posledicite zadobieni od povredite i promrznuvanjata pri za žal, dobro poznatata krajno haotična i nespretna spasuvačka operacija, vo slednite meseci i godini počinaa ušte 139-et lica - za sevkupna tragična brojka od 1635-et duši izgubeni vo taa golema katastrofa...

Istata morničava tragedija - beše na poedinečna baza najgolemata civilna brodska nesrekja vo istorijata se do ranata zora na 20-ti Dekemvri 1987-ta i onaa zloglasno poznata brodska kataklizma na Filipinite - koga vo Tablaskiot Tesnec vo blizina na Filipinskiot ostrov Marinduk, vo temninata se sutrija tankerot "Vektor" (MT "Vector") i civilniot traekt "Dona Paz" (MV "Doña Paz") - a što rezultira so užasot koj donese ogromna brojka od duri 4 386-st zaginati...

Od vkupno 4-ta Makedonci koi patuvaa na brodot "Titanik" i na negovoto prvo i za žal, posledno kobno patuvanje, redum: Ace Malinkoski od Prilepskoto selo Štavica, brakjata Mile i Janko Smilevski od Malo-Rekanskoto selo Tresonče i Stojko Doduloski od Skopskoto selo Čučer-Sandevo - edinstveno preživea posledniot...uspeal nekako da se kači na eden od spasuvačkite čamci - dodeka prvite navedeni trojca zasekogaš ostanaa vo ladnite vodi na severniot Atlantski Okean...Stojko uspea da pečalbarski go dostigne Amerikanskoto tlo i ostana vo SAD polni 36-st godini, konečno vrakjajkji se doma vo 1948-mata...počina vo 1970-ta na polni 80-set godini (imaše 22-ve vo 1912-ta pri samata tragedija)...

Neka site oni, kako i site ostanati - počivaat vo mir i neka im e lesna morskata šir...

[James]

Stojko Doduloski od Skopskoto selo Čučer-Sandevo - edinstveno preživea posledniot...uspeal nekako da se kači na eden od spasuvačkite čamci

De be skopjanischa cel zivot se shvercate....

[Iko]

Ne, ovoj bil uredno zaveden vo brodskiot registar...imal pravo da se kači vo spasuvački samec...toa što uspeal vo istoto - e verojatno dokaz za uspešnosta da se izbutka, izbori, izgazi i istepa kako bi go storil istoto...

Koga kje razmislam podobro - da, imalo Skopsko u nego...stara i dobra JSP škola...

[karamba]

Ико одлични текстови и осврти другар роден писател си

[Iko]

Fala dragi Druže, kjeif mi se pravi deka vi se dopagjaat...

[Helihopter]

На денешен ден пред 70 години структурата на ДНК (Дезоксирибонуклеинска киселина) беше конечно откриена од страна на Francis Crick и James Watson.

[Airbus]

На денешен ден 1986 година.

https://vk.com/milinfolive?w=wall-123538639_3586386

[karamba]

На денешен ден 1986 година.

https://vk.com/milinfolive?w=wall-123538639_3586386

уште ми е во главава овој ден мајку му стара какви неизбришливи траги има оставено значи, на роденден одевме кај едно школско другарче памтам, таква имаше некоја несигурност меѓу народот несвојствена за тие времиња бидејќи беше Југославија сеуште во форма, стариве беа баш онака загрижени, да се мие све по 15 пати овошје, зеленчук и слично..., ама пројде и тоа упм

[James]

Morafff


PS dajte mu sansa na ludiov svet, Energodar sea ima potencijal da se nadgradime.

Moze da zamislite kaj nas ko kje se svika prvo liderska, pa posle savet za bezbednost, pa sobraniska komisija, pa da se ubedat za sednica, pa vladin kabinet, pa da odobrat malite koalicioni i na kraj da se zakljuci deka se prezemeni merki, vladata ja osuduva radijacijata, preporaka za postarite i trudnite da sedat doma tie so odat na rabota da prezemat merki pomalo da se dise, a ovie so kje rabotat na koridor 8 za behtel za niv ostanuva 60 saati. Isto prosecnata plata i minimalnata se zgolemeni.

Zaborajv, kje se proteraat i 4 ruski diplomati.

[karamba]

Богами James оригинал така би било, не дај Боже да не задеси некоја таква катастрофа